Skip to main content

Mariborske zgodbe

Adriana Magdovski, klavir

Viteška dvorana, Pokrajinski muzej Maribor

Aleksander Lajovic, Robert Stolz, Emerik Beran, Viktor Parma, Eduard de Lannoy, Franz Liszt, Hugo Wolf

Matineja za najmlajše. 
Preplet klavirskih skladbic, ki zazibajo in pripovedujejo zgodbe.

Sobotna matineja v mariborskem gradu bo ponovno poskrbela za pristno in vrhunsko glasbeno doživetje, ukrojeno posebej za naše najmlajše občinstvo, le da tokrat na tem dogodku zajamčeno ne bodo le otroci prvič slišali nove glasbe, ampak tudi odrasli. Adriana Magdovski bo razgrnila tančico z mariborske glasbene zgodovine in zaigrala izbor ličnih krajših del skladateljev, ki so bili na različne načine povezani z Mariborom. Nekatera teh del bodo prvikrat izvedena prav ob tej priložnosti. 

Aleksander Lajovic je tako rekoč celotno življenje deloval v Mariboru, kjer se ga mnogi še vedno spominjajo kot pomembnega glasbenega pedagoga. Podoben prispevek je mestu dal češki skladatelj Emerik Beran, ki je poučeval glasbo na tukajšnji Glasbeni matici. Viktor Parma, eden najbolj plodovitih slovenskih skladateljev glasbenoscenskih del, je prav v Mariboru preživel svoje zadnje življenjsko obdobje in deloval kot zborovodja. Vplivni belgijski plemič Eduard de Lannoy si je za svoje bivališče izbral idilični grad Viltuš pri Mariboru, od koder je v prvi polovici 19. stoletja pomembno prispeval k podobi graškega in dunajskega glasbenega življenja; sam je tudi skladal. Začetki poklicne poti zadnjega mojstra dunajske operete, Roberta Stolza, so se odvijali v Mariboru. To mesto je bilo postaja na turneji pianističnega zvezdnika Franza Liszta. Tudi v Slovenj Gradcu rojeni mojster samospeva, Hugo Wolf, se je krajši čas mudil v Mariboru, saj je tu obiskoval gimnazijo.

Kdor je dvomil, da ima Maribor močne glasbene korenine, se bo ob izboru glasbe omenjenih skladateljev hitro lahko prepričal v nasprotno!

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava