SI

I

EN


O FESTIVALU


Festival Maribor


Za Festivalom Maribor je več kot pol stoletja zgodovine, od baročnih izvorov do postmodernih preobrazb. Razvil se je iz mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september in od le-tega nasledil pretanjeni programski izbor, visok izvedbeni nivo in edinstven način organiziranja. Festival vabi vrhunske glasbenike, domače in tuje, ki glede na vsebinsko iztočnico festivala izvajajo skrbno izbrane sporede in to v različnih zasedbah – od komornih do orkestrskih.

Preberite več o Zgodovini festivala.

Umetniki


Jedro festivala je niz let predstavljal Orkester Festivala Maribor, sestavljen iz odličnih glasbenikov, članov domačih in najrazličnejših svetovnih orkestrov, drzno zasnovan repertoar orkestra pa je zajemal tako literaturo za komorni orkester kot velika simfonična in vokalno instrumentalna dela.



Letos bodo festivalski program soustvarjali različni glasbeniki in mednarodne zasedbe. Ob tujih zvezdniških imenih tvorijo jedro glasbenega ustvarjanja na Festivalu Maribor tudi priznani domači glasbeniki. Tudi letos nadaljujemo s sodelovanjem s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor.

Stalnica v programskem konceptu Festivala Maribor je tudi predstavitev in promocija mladih slovenskih umetnikov, ki jim skupno koncertiranje z velikani klasične glasbe omogoča odlično izkušnjo in referenco.

Pri letošnjem Festivalu Maribor med otroki sodelujemo tudi z vodilnimi mariborskimi glasbeno-pedagoškimi silami, predvsem s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor ter z Zavodom MARS Maribor.

Prizorišča


Koncerti se odvijajo v različnih mariborskih koncertnih dvoranah in drugih manjših prizoriščih polnih zgodovine in šarma, v letu 2018 so to: zaradi odlične akustike cenjena secesijska dvorana Union, Narodni dom Maribor, Viteška dvorana Pokrajinskega muzeja Maribor ter ponovno tudi Vetrinjski dvor.




Festival Maribor je eden najboljših poletnih festivalov v Evropi.


John Allison, The Sunday Telegraph (VB), 2010




Odličen, umetniško raznolik in čisto poseben festival, ki z vsemi svojimi barvitimi odtenki le še poudarja lepoto in značilnosti mesta po katerem nosi ime.


Gerald Fenech, Music & Vision, 2014




Tako imenovana osrednja slovenska orkestra (radijski in SF), v nasprotju z mariborskim festivalskim stalna, lahko o podobnem zamahu za zdaj le sanjata.


Jure Dobovišek, Delo, 2011




Ta festival bom zmeraj obiskoval z največjim veseljem, saj se ob organizatorjih – majhni skupini nadarjenih oboževalcev glasbe, ki si zaslužijo najvišje priznanje – počutim kot doma.


Gerald Fenech, Music & Vision, 2013




Maribor ni mesto, ki bi ga povezovali s klasično glasbo najvišje kakovosti – ta naziv pripada mestom, kot so Berlin, Dunaj, London ali New York. A za nekaj dni v septembru postane Maribor po vseh merilih prispodoba odličnosti.


Gerald Fenech, Music & Vision, 2010




V drugem delu večera so člani Komornega ansambla Festivala Maribor s solistko sopranistko Niko Gorič in pod zanesljivim vodstvom dirigenta Nicolasa Altstaedta izvedli priredbo Simfonije št. 4, Gustava Mahlerja, ki jo je pripravil Erwin Stein. Aranžma tako večplastne simfonične partiture za komorni ansambel je prinesel neizogibne premike v glasbeni sporočilnosti skladbe. Izvajalci so blesteli v delih, kjer je glasbena struktura temeljila na izpostavljanju solističnih linij ali polifonem prepletanju individualiziranih glasov. […] Nikakor ne smemo prezreti prispevka mlade sopranistke Nike Gorič, ki se je izkazala s poglobljeno interpretacijo, svetlimi, a polnimi višinami in ustrezno komorno glasovno odmerjenostjo.


Dr. Aleš Nagode, Večer, 2016





Med presežke je brez dvoma sodil nastop mladega, trinajstletnega pianista Maka Munija Mihevca. Na koncertni oder je zakorakal z neomahljivo ambicioznostjo. S Koncertom za klavir in orkester v a-molu, op. 16, Edvarda Griega je posegel po eni tehnično in interpretacijsko najzahtevnejših koncertantnih skladb 19. stoletja. Svoj part je odigral z izjemno zanesljivostjo, s povsem ustrezno zasnovano dinamično, artikulacijsko in agogično diferenciranostjo, ki se ni menila za tehnične zahtevnosti Griegove partiture.


Dr. Aleš Nagode, Večer, 2016




Koncert Projekt: Ženska je bil naravnost briljanten in je bil zagotovo vrhunec celega festivala. […] Ambient Slovenskega narodnega gledališča je omogočil, da so se video utrinki briljantno zlili z vsem kar se je odvijalo pred nami in da je bil koncert resnično višek dogajanja.


Gerald Fenech, Music & Vision, 2015




Navdušujoče je, kako se da iz priložnostno sestavljenega, neinstitucionalnega orkestra (za njegovo motivacijo se skrivajo očitno drugi vzgibi od običajnih) v kratkem času ustvariti homogeno, zelo prožno izvajalsko telo prekipevajoče energije, zmožno kakovostnih interpretacij še tako zahtevnih komornih in simfoničnih del.


Stanislav Koblar, Pogledi, 2011




Na najbolj spektakularnem koncertu spektakularnega tedna glasbenega Festivala Maribor je Giovanni Sollima na laž postavil vse, ki mislijo, da je čelo le za nežnejše duše … Šlo je za glasbo, ki je čelo dvignila v kraljestvo glasbenih bogov. Ti čelisti pa so se povezali tudi z osupljivo natančnostjo in intenzivnostjo godal Orkestra Festivala Maribor in njihovim čudodelnim dirigentom, Markom Letonjo.


Laurence Vittes, Seen and Heard International (ZDA), 2011




Richard Tognetti sodi med najbolj karakterne, prodorne in strastne violiniste, ki jih lahko danes slišite.


The Daily Telegraph (VB), 2006





Ko gremo mimo prepoznavnih plakatov festivala, mi otroci zakličejo: 'Poglej, mami, to so ti naši!' In naj postanejo tudi vaši.


Petra Greiner, Večer, 2015




Festival Maribor se letos še bolj drzno podaja tudi v popkulturne vode in odpira nova polja razumevanja in povezanosti med različnimi glasbenimi in drugimi umetniškimi žanri.


Žiga Brdnik, Večer, 2013




Berlinski orkester – tokrat v komorni zasedbi – se je sicer izkazal v momentih deviško čiste zvočnosti (Schrekerjev Valček), zanosa polne galantnosti (Mendelssohn), impresivna pa je bila tudi široka dinamična paleta, ki je segla v komaj slišne nižine (Sibeliusov Valček).


Aljaž Zupančič, Večer, 9. 9. 2013




Richard Tognetti se je kot umetniški vodja razdajal v svoji maniri: nebrzdan temperament, virtuozno znanje, ustvarjalna domišljija, občutek za trenutek, odrski talent, karizma … K temu dodajte še bogastvo orkestralnega zvena – ali bi si lahko želeli še kaj več?


Janko Šetinc, Večer, 2011




Bil je zvezdni trenutek večno mlade glasbe, v katerem so umetniki svoje izjemne ustvarjalne in izvajalske sposobnosti postavili v službo neminljive in vedno razumljive lepote. In takih dandanes na koncertnih odrih ne doživimo veliko.


Dr. Aleš Nagode, Večer, 2016




[…] enega najbolj odmevnih kulturnih dogodkov v štajerski prestolnici.


Ingrid Mager, Dnevnik, 2016